Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

www.sng-ng.si

Kadar gledališčniki stokamo, kako minljive so naše stvaritve, pozabljamo, da v vas ostajajo shranjene odrske podobe, melodije besed in stavkov, pretresljivi trenutki, ki vas prevzamejo in se jih spominjate še dolgo potem, ko predstave ni več.

Vi ste naš živi spomin. Tudi mi se spomnimo, kako ste zadržanega diha spremljali razplet in planili v bučen aplavz, bruhnili v smeh ali pridušeno ihteli v temi parterja. Seveda vemo, da veliko tega, kar ste videli, tudi pozabite, pomnite le tisto, kar je bilo zares dobro, resnično in presunljivo, tisto, kar je bilo spočeto s srcem. »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno,« pravi Exupéryjev junak Mali princ. V polmraku odra skupaj z vami čakamo ta trenutek, ko srce spregleda in se razodene bistvo onkraj podob in besed. To so naši skupni, neprecenljivi trenutki, polni čustev, zanosa in spoznanja. Navadno se dogodijo, kadar so vam zgodbe blizu, ko vas igralski ansambel ponese v druge čase in oživi ljudi, ki so vam podobni. Tudi zato bomo v novi sezoni odstrli življenjsko pot Goriškega slavčka, ki ni nikoli našel srčnega miru. Prisluhnili bomo učitelju, ki se odkritosrčno upre enoumju, in dijaku, katerega srčna želja je postati boljši. Od srca se bomo smejali sleherniku, ki želi ubežati usodi, državnim uslužbencem, katerih pokojninska reforma nasede na čeri realnosti, pa tudi dvema paroma, ki se znajdeta v neobičajnih škripcih. Niz zgodb in podob bo v tej sezoni tudi precej primorsko obarvan, saj kar trije dramatiki, katerih dela bomo krstili, izhajajo s Primorskega in so svoj navdih našli med vami. Nismo pozabili niti na najmlajše, ki jim bomo predstavili čudaškega Antontona. Prav otroci še znajo gledati s srcem, medtem ko nas odrasle slepijo bleščave podobe, da ne ločimo več bistvenega od nebistvenega. Tudi zato bo letošnja sezona v znamenju besedice SRČNO, kar pomeni pogumno in ljubeznivo hkrati, v upanju, da bomo od zavrženih vrednot obudili tisto, ki ji pravimo srčna kultura. (Ira Ratej)